Skoraj dve leti sem vizualizirala izgled kuhinje in si predstavljala, kako bom v njej ustvarjala. To je bila moja največja motivacija večino dni, ko sem recepte za blog ustvarjala še doma, v mamini kuhinji, ki je bila že zdavnaj premajhna za potrebe mojega dela.

Domača kuhinja je bila sicer funkcionalna, skoraj vse je bilo na dosegu roke, ampak je bila tako zelo majhna. Na tistih dveh metrih kuhinjskega pulta sem v 6 letih ustvarila prek 450 receptov za blog in pripravila vsebino za dve kuharski knjigi …

Včasih je bilo res težko in na trenutke sem zaradi prostorske stiske skoraj obupala nad ustvarjanjem Leaneen … Če nimaš primernega prostora, je namreč težko delati dobro in še težje je napredovati.

Ko zdaj pomislim, mi je vse skupaj kar malce smešno, saj sem imela enega največjih in najbolj branih kulinaričnih blogov v Sloveniji, nisem pa imela niti svoje kuhinje. Ampak kdo čaka, dočaka.

Sem pa zelo hvaležna svojima staršema, da sta mi omogočila ustvarjanje in toliko let prenašala, kako sem skoraj cele dneve okupirala njuno kuhinjo.

Ravno zaradi te prostorske stiske v domači kuhinji in vseh nevšečnosti, ki jih je prinesla, sem točno vedela, kakšno kuhinjo si želim- z veliko delovne površine in veliko omarami za shranjevanje, lepo ter hkrati prilagojeno potrebam mojega dela. Ker ta kuhinja ni navadna družinska kuhinja. To je Leaneen kuhinja.

Z načrtovanjem kuhinje smo začeli že dve leti nazaj, pri načrtovanju hiše. Ko sva z arhitekturnim birojem začela delati načrte, se je skoraj vse vrtelo okoli kuhinje. Orientiranost hiše in večina prostorov v njej je namreč prilagojenih kuhinji in potrebam mojega dela.

Želela sem, da je kuhinja povezana z jedilnico in dnevno sobo, ampak še vedno malce umaknjena. To smo dosegli s prostorom v obliki črke L. Nujno mi je bilo tudi, da lahko iz kuhinje med delom skozi okno občudujem lep razgled in da je v njej veliko svetlobe, zato je kuhinjsko okno orientirano na južno stran. Takšna zasnova mi je odlična in je ne bi spremenila.

Kljub temu, da sem imela kuhinjo in jedilnico zamišljeno skoraj do zadnje podrobnosti, sem se po pomoč in izris obrnila še na arhitekti, ki se ukvarjata z načrtovanjem notranjih prostorov. Skupaj smo rešili nekatere dileme in kuhinja ni bila več samo v mojih mislih, ampak je dobila tudi svojo vizualno podobo.

Imajo pa vizualizacije svoje pluse in minuse. Na sliki namreč vse izgleda popolno, potem pa ugotoviš, da v realnosti ne more biti točno tako ali pa nimaš dovolj »debele denarnice«, da bi lahko vse zamisli realiziral. So pa vizualizacije kljub temu lahko v veliko pomoč.

Vse končne podrobnosti in finese sem dorekla skupaj s Primožem iz mizarstva Štolfa, kjer so mi kuhinjo tudi izdelali. Da bo kuhinja narejena po meri, sem vedela, še preden se je začela gradnja. Imela sem namreč toliko idej in želja, da je bila to edina možnost.

Ker so čakalne dobe za dobre mizarje precej dolge (več mesecev), sem z iskanjem in dogovarjanjem začela skoraj istočasno, kot se je začela gradnja hiše. Izdelavo svoje kuhinje sem želela zaupati nekomu, ki svoje delo opravlja vrhunsko in je še malce večji perfekcionist kot jaz. Nekomu, ki bo razumel moje želje in potrebe, se bo posvetil vsaki malenkosti, bo odziven in dostopen.

Izbiro mizarstva Štolfa štejem med eno svojih najboljši odločitev pri gradnji. Bilo je sicer kar nekaj sestankov in dogovarjanja, ampak na koncu je bila kuhinja točno takšna, kot sem želela. Bili so eni redkih izvajalcev, katerim sem 100% zaupala in vedela, da me ne rabi biti “strah”, ker se bodo potrudili, da bo vse tako, kot smo se dogovorili. In po zaključku gradnje lahko rečem, da so takšni izvajalci zelo redki in zato »zlata vredni«.

Če še nimate izbranega mizarstva, zelo priporočam, da si TUKAJ ogledate njihovo delo.

O barvah in materialih sem imela ves čas zelo jasne želje, ampak je bilo kljub temu kombiniranje in usklajevanje barv ena izmed najnapornejših stvari pri načrtovanju kuhinje. Pri tem mi moj perfekcionizem ni ravno delal usluge.

Težko je namreč skombinirati kuhinjo, da se vgradno korito ujema z barvo pulta, barva pulta s stensko oblogo, furniran del kuhinje z jedilno mizo, podnožjem stolov, TV omarico, podnožjem sedežne garniture in hkrati s parketom. Aja, pa še z lesenimi okni. Če sem kje komplicirala, so bile to barve, ker imam rada usklajenost in si nikakor nisem želela v enem prostoru petih različnih odtenkov lesa. Ampak po neštetih obiskih trgovin, primerjanju barv in vzorcev, mi je uspelo oziroma sem zadovoljna s končnim izgledom.

Želela sem, da celoten interier hiše deluje povezano in usklajeno, zato o drugih barvah, kot so bela, siva in rjava, za kuhinjo niti nisem razmišljala. Bela barva, les in kamen se namreč prepletajo skozi celotno hišo. To so barve in materiali, ki name delujejo “pomirjajoče”, jih ni pretežko kombinirati ter se jih ne naveličam tako hitro. Če pa si želim barvne popestritve, lahko to preprosto naredim z različnimi dodatki, rožami ipd.

Bela in rjava sta tudi barvi, ki dobro funkcionirata na fotografijah. Ravno zaradi možnosti fotografiranja in snemanja receptov v kuhinji, sem želela, da so omare in kuhinjski pult v mat barvi, saj se svetleči elementi v tem primeru ne obnesejo najbolje.

Skupaj z mizarjem sva za materiale kuhinjskih elementov izbrala MDF (barvan s fino strukturno barvo po vzorcu tehničnega kamna, ki je bil uporabljen za pult) in hrastov furnir. Kuhinjski pult je iz tehničnega kamna Dekton, ki sva ga vzela pri kamnoseštvu Mravlja, stenska obloga pa iz ploščic večjega formata, ki sem jih našla v Vistra butiku.

Enake ploščice (malce manjših dimenzij) so tudi v kuhinji po tleh, v shrambi, na delu stene v jedilnici in naprej po hodniku, ki se nadaljuje v kopalnico in tehnični prostor. S tem je notranjost hiše povezana in deluje kot celota.

Poleg usklajevanje barv, je bil eden težjih delov tudi načrtovanje omar. Želela sem, da je vse čim bolj prilagojeno mojim posodam in pripomočkom, hkrati pa sem želela tudi to, da imam pri kuhanju vse čim bolj na dosegu roke. Ko sem imela prve načrte kuhinje in sem si jo vizualno lahko res dobro predstavljala, sem v mislih začela z opremljanjem omar. Premislila sem kdaj in kako uporabljam kakšen pripomoček ter kaj vse imam in začela razporejati po omarah.

Veliko stvari je bilo za razmisliti, nemalokrat sem tudi obupovala, ampak lahko rečem, da je vse skupaj odlično zasnovano! Kuhinja je zelo funkcionalna, vse imam pri roki točno tam, kjer potrebujem in praktično ničesar ne bi spremenila. Na koncu je bil ves trud in vložek časa poplačan.

Ker ima kuhinja res veliko elementov, bom o razporeditvi v prihodnje napisala ločeno objavo.

Na fotografijah morda ne izgleda, ampak kuhinja je ogromna. Prve dni sem se v njej počutila kar malce izgubljeno. Toliko različnih omar, takšnih in drugačnih predalov … Da je res velika sem dojela, ko je bilo treba vse pomiti in pospraviti ter nato napolniti z novo posodo, pripomočki in živili.

Dva tedna sem od jutra do noči brisala, pomivala, razporejala in organizirala. Želela sem, da je vse popolno. Bilo je naporno, ampak sem vseeno uživala. Kaj je lepšega kot to, da končno dočakaš svojo kuhinjo in lahko vanjo zložiš vse nove pripomočke za peko in kuhanje.

Najpomembnejši del kuhinje, ki sem se ga tudi najbolj veselila, je velika delovna površina. Odkar recepte za Leaneen ustvarjam v novi kuhinji, še nikoli nisem rekla, da nimam dovolj prostora (prej sem to govorila skoraj vsak dan).

Pult na polotoku je širok kar 120 cm in dolg skoraj 300 cm, tako da je prostora več kot dovolj. Pult ob steni je širok malce manj kot 70 cm in dolg okoli 250 cm. Malo manj fino je edino takrat, ko je treba celoten pult pobrisati, saj ga je treba zaradi njegove širine brisati iz dveh strani, kar vzame kar nekaj časa. Ampak se ne pritožujem! Samo da imam zdaj dovolj prostora.

Z namenom, da bi imela dovolj veliko delovno površino, sem štedilnik (širine 90 cm) umestila ob steno, korito pa na notranji rob polotoka. Ena boljših odločitev! S tem imam med kuhanjem vodo vedno na dosegu roke, hkrati pa imam dovolj prostora za rezanje in pripravo jedi.

V prihodnjih objavah bom malce več napisala tudi o izbiri pulta iz tehničnega kamna, izbiri pomivalnega korita in armature, razporeditvi v omarah … Na koncu pa pride na vrsti še shramba.