Ko sem bila na ekološki kmetiji BEM, sem izvedela res ogromno novih stvari o oljčnem olju, ki jih do zdaj nisem vedela. Prepričana sem, da nisem edina, zato sem s pomočjo ekološke kmetije BEM in knjižice ABC o oljčnem olju zapisala nekaj odgovorov na vprašanja, ki so po mojem mnenju najpogostejša in odgovori najpomembnejši.
Več o oljih BEM si lahko preberete v eni izmed mojih preteklih objav TUKAJ.
Razlika med ekstra deviško, deviško in rafinirano?
- Ekstra deviško oljčno olje je olje višje kakovosti, pridobljeno izključno iz plodu oljke in zgolj z mehanskimi postopki.
- Deviško oljčno olje je olje z “napako”, torej olje ne izpolnjuje vseh parametrov značilnih za ekstra deviško oljčno olje.
- Rafinirano oljčno olje pa je tisto, ki se ga najpogosteje dobi v trgovinah po zelo nizkih cenah. To je predelano oljčno olje, pripravljeno v velikih industrijah, kjer olju dodajajo umetne vitamine, umetne polifenole idr.
Kako vemo, če je olje kvalitetno?
100% pokazatelj kvalitetnega oljčnega olja je analiza, nam pa lahko že vonj olja veliko razkrije. Če je vonj po svežem, torej po sveže pokošeni travi, artičokah, rožmarinu, sivki (odvisno kaj raste med oljkami), potem je olje kvalitetno. Če pa je vonj bolj po senu, pomeni, da je z oljem nekaj narobe.
Kaj pomeni, da je olje »hladno stiskano«?
Pomeni, da je bilo pridobljeno pri temperaturi do 26 °C s precejanjem ali centrifugiranjem mletih plodov oljke. To oznako ima lahko le ekstra deviško in deviško oljčno olje. Takšno olje ohrani vse biološko aktivne snovi, ki povečujejo obstojnost olja in pozitivno vplivajo na organizem.
Kdaj lahko rečemo, da je olje ekološke pridelave?
Pri pridelavi oljčnega olja z ekološkim certifikatom je za špricanje proti škodljivcem, gnojenje idr., dovoljena uporaba izključno ekoloških proizvodov, ki jih predpiše Ministrstvo za kmetijstvo. Oljčni listi in zemlja v oljčniku so tako vsako leto deležna analize za ohranitev ekološkega certifikata.
Kaj pomeni zaščitena označba porekla?
Pomeni, da morajo vsi postopki pridelave, predelave in priprave potekati na opredeljenem geografskem območju, tako da je zagotovljena stalna kakovost in sledljivost živila oziroma pridelka. To pomeni, da je oljčno olje BEM pridelano, predelano in stekleničeno na območju Slovenske Istre.
Kaj pomeni, da ima olje »sledljivost«?
Laboratorijsko številko sledljivosti (nalepka na zamašku steklenice) imajo izključno olja ZOP (zaščitena označba porekla). S to številko lahko kupci preverijo, kje je bilo oljčno olje pridelano, predelano in pakirano. Vse to mora biti na istem področju. V primeru oljčnega olja BEM je to Slovenska Istra.
Rok trajanja oljčnega olja?
Rok trajanja je (ob pravilnem skladiščenju) navadno do 18 mesecev, saj v tem obdobju olje še ohrani bogato aromo.
Kako hranimo olje?
Olje moramo hraniti v temnem prostoru pri temperaturi 12-15 °C. Ker je zelo občutljivo na oksidacijo z UV svetlobo, ga je najbolje hraniti v temnih steklenicah.
Ali je oljčno olje primerno za cvrtje?
Da, ker maščobnokislinska sestava zagotavlja obstojnost pri temperaturi cvrtja, vsebnost antioksidantov pa varovalne učinke na naš organizem. Točka dimljenja je pri oljčnem olju 210 °C, priporočena temperatura za cvrtje pa je 170-180 °C, zato je tudi s tega vidika primerno.
Kaj pomeni, če je olje pikantno?
Zaradi visoke vsebnosti biofenolov je pikantno olje zelo cenjeno. Nekaterim ljudem takšno olje ni všeč in pikantnost zamenjujejo z žarkostjo. Njim všečna olja, ki pa so ponavadi res žarka (in jim zato celo pripisujejo tipičnost) so namreč pravo nasprotje svežih in pikantnih olj.
Pozitivni učinki oljčnega olja?
Je lahko prebavljivo, pospešuje izločanje želodčnih sokov in omogoča boljšo absorpcijo vitaminov, zlasti vitamina E. Raziskave dokazujejo, da odlično varuje pred artritisom, koronarnimi boleznimi in rakom na dojki. Seveda to velja le za vrhunska oljčna olja, kot je olje z ekološke kmetije BEM.
Kako pravilno degustiramo olje?
Do obiska ekološke kmetije BEM sem olje vedno degustirala tako, da sem košček kruha pomočila v olje. Šele pri njih pa sem se naučila pravilne degustacije.Olje moramo natočiti v poseben steklen kozarček, ga pokriti in med dlanmi mešati tako dolgo, da se segreje na 25-26 °C. Ta temperatura je najbolj primerna za degustacijo, saj je okus najbolj razvit in izrazit. Nato olje poskusimo. V ustih mora biti bolj grenek okus, ko pa ga pogoltnemo, mora malo zapeči. Po okušanju ne smemo imeti čisto nič mastnih ust. Tako namreč vemo, da je olje res kvalitetno. In ravno to mi je bilo najbolj fascinantno in se kar nisem mogla načuditi, saj do zdaj tega nisem vedela oziroma sem po olju imela vedno masten priokus.
Oljčno olje in sladice
Pred degustacijo sem se spraševala, kako bi lahko limonino in pomarančno olje uporabila v sladicah. Zdelo se mi je namreč nesmiselno dodajati maščobo na sladice, saj sem mislila, da bo pokvarila okus. Ampak ker olje ne pusti mastnega priokusa, deluje v sladicah kot neka dodatna aroma, ki da sladici pikico na i. Na ekološki kmetiji BEM sem limonino olje poskusila skupaj s skutino pito in bilo je BOŽANSKO! Kot sem omenila že v prejšnji objavi, se limonino olje pripravi tako, da se limone in oljke zmelje skupaj. Od tega je kar 20-25% limon, tako da je okus res intenziven in aromatičen.
Nove recepte lahko spremljate z všečkanjem FB Leaneen ali na Instagramu.
