Vipavska dolina

Lepote Slovenije me vedno znova očarajo! Tokrat sva z dragim obiskala Vipavsko dolino, ki jo je Lonely Planet letos uvrstil med deset krajev v Evropi, ki jih je vredno obiskati. In moram se strinjati z njimi, da je nadvse privlačna in šarmantna regija, ki bo navdušila tako ljubitelje vina in dobre hrane, kot tudi tiste, ki svoj dopust radi preživljajo malo bolj aktivno oziroma športno obarvano. Nisem mogla, da ne bi Vipavske doline ves čas primerjala z Goriški Brdi, ki sem jih v zadnjih treh letih obiskala več kot petkrat. Vas zanima, kje mi je bilo bolj všeč? Berite dalje.

Več mojih nasvetov in idej za potepanja po Sloveniji najdete TUKAJ.

Kje spati?

Za raziskovanje Vipavske doline priporočam, da si vzameta vsaj dva dni. Midva sva prenočila v Borea Rooms (klik za več info), kjer je cena nočitve za dve osebi zgolj 49 € (skoraj pol ceneje kot večina nočitev v Brdih). Če pa najamete dve sobi oziroma celotno nadstropje pa boste plačali 79 €. Nahajajo se v vasi Budanje, ki je super izhodiščna točka za raziskovanje, saj se nahaja med Ajdovščino in Vipavo.

Imajo dve sobi, eno z zakonsko posteljo in eno z ločenima posteljama, ki si delita kopalnico in “zajtrkovalni kotiček”. Sobi sta novi, z moderno opremo in kar mi je najbolj pomembno, zelo čisti. Midva sva bila nastanjena v sobi z zakonsko posteljo, ki je zelo prostorna, ima klimo, TV in računalnik. V zajtrkovalnem kotičku se nahaja manjši hladilnik, mikrovalovka in miza s stoloma, tako da vse skupaj zelo spominja na Airbnb stanovanja, ki so v tujini zelo priljubljena. Najbolj pa me je navdušil moderen masažni tuš v kopalnici in prijazni lastniki! Pri domačinih je najbolj fino prenočevati, ker so vedno pripravljeni pomagati in svetovati ter poznajo vse najboljše lokacije.

Sobo lahko rezervirate na strani Booking, Airbnb ali pa direktno na njihovi spletni strani.

Vipavski križ

Vipavski križ se nahaja na griču  v bližini Ajdovščine in že od daleč pritegne pozornost. Sodi med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji in je v celoti spomeniško zaščiteno naselje. Sama obožujem majhna slikovita mesteca, z ozkimi ulicami, kjer na vsakem koraku začutim delček bogate zgodovine. Za obzidjem se nahajajo ostanki precej porušenega gradu, še danes delujoč kapucinski samostan in dve cerkvi. Ob najinem obisku je bila odprta samostanska cerkev, v kateri je slika Slava Svete Trojice, ki velja za eno najlepših baročnih slik v Sloveniji. Če vas zgodovina in slavna preteklost ne zanimata, se vseeno lahko sprehodite po luštnih ozkih ulicah, na trgu pa se nahajata tudi bar in trgovina z lokalnimi izdelki. Res je čudovito, zato obisk toplo priporočam!

Kulinarično doživetje

Navadno na najinih izletih ne zapraviva veliko denarja za hrano, saj so nama prioriteta druge stvari. Tokrat pa moram reči, da sva si kar privoščila. Prvi dan sva bila na kosilu na turistični kmetiji Arkade Cigoj, drugi dan pa na Sinjem vrhu.

Turistična kmetija Arkade Cigoj

Pri Arkade Cigoj mi je bil zelo všeč njihov osebni pristop. Takoj ob prihodu je do najine mize prišla gospa lastnica, nama povedala vse o njihovi ponudbi, vmes je po vsaki jedi vprašala, če nama je bilo všeč ter nama na koncu še razkazala posestvo. In to je tisto, kar res cenim! Prijazen in topel osebni pristop, kjer nisi samo še eden izmed mnogih gostov, kjer ti hrane ne strežejo kot po tekočem traku, ampak se ti dejansko posvetijo, da dobiš občutek, da si zaželen in se želiš ponovno vrniti. Za kulinarično doživetje ne potrebujem vrhunske hrane priznanega kuharskega mojstra, ampak takšno doživetje kot sem ga dobila pri Cigojevih.

Omeniti moram še, da 90% sestavin pridelajo sami na kmetiji. Vino prihaja iz njihovega vinograda, zelenjava z vrta za hišo, imajo svoje prašiče, kopune ter mangalice. Mangalice so srbsko-madžarska pasma prašičev, ki so znani po svoji kodrasti dlaki in debeli plasti maščobe z visokimi vsebnostmi nenasičenih maščobnih kislin.

Midva sva začela z domačo šabeso, pozdravom iz kuhinje (sveže pečen topel kruh, pašteta, hrenov namaz in tlačenka) in domačim mesnim narezkom. Sama sem za glavno jed izbrala krožnik dobrot iz mangalice, Matic pa njoke s kopunovo omako. Za sladico sem poskusila breskovo torto in vipavske orehove štruklje. Vse skupaj sva poplaknila z njihovim nagrajenim vinom zelen in domačim višnjevcem. Za vse skupaj sva plačala malenkost manj kot 40 €.

Sinji vrh

Od vsega sem se verjetno najbolj veselila obiska Sinjega vrha, ki se nahaja na nekaj več kot 1000 metrih nadmorske višine in od koder seže pogled vse do morja. Ko se po ozki in strmi cesti pripelješ do vrha, te pričaka eden lepših razgledov. In jesti kosilo v tako čudovitem in prijetnem ambientu je preprosto nepozabno. Gospa, ki nama je stregla, je bila zelo prijazna, ampak pristop ni tako oseben, kot pri Cigojevih.

Najprej sva naročila govejo juho, ki za ceno 4 € na osebo žal ni bila najboljša. Nekaj ji je manjkalo. Je pa zato bila glavna jed več kot odlična. Naročila sva vsega po malo- jelena, jagenjčka, prato s sirom in slanino, škotsko govedo s slivovo omako, pražen krompir in božanske bučne štruklje s paradižnikovo omako. Za sladico sem vzela vipavski štrukelj, ki je bil tako dober, da mi je žal, da nisem naročila dveh. Poleg sem pila domač malinovec, Matic pa pivo. Za vse skupaj sva plačala okoli 43 €. Mogoče se mi je v tistem trenutku zdelo malo veliko, glede na to, da sva pojedla manj kot pri Cigoju in da so bile tam porcije bolj nasitne, ampak tukaj razgled odtehta ceno.

Vinsko doživetje

Tokrat sva imela samo eno degustacijo vina in to pri vinarstvu Sveti Martin. Več o njih pa v naslednji objavi.

Vipavska dolina je res en “skriti dragulj”, ki ima odlične razvojne možnosti. Še lani so se mi to zdela Goriška Brda, ampak se mi je odnos določenih turističnih ponudnikov malo zameril (več si lahko preberete TUKAJ). Dve leti zapored so naju namreč obravnavali kot manjvredna turista v primerjavi z Nemci, Avstrijci, Italijani in tam sem večkrat dobila občutek, da slovenski evri nimajo enake vrednosti kot tuji (ne želim pa vseh “metati v isti koš”, saj na srečo tudi v Brdih obstajajo krasni ponudniki h katerim se gotovo še vrnem). V Vipavski dolini se ni to zgodilo niti enkrat. Vsi so bili zelo prijazni, ustrežljivi, če sem imela kakšno vprašanje, so si vedno vzeli čas in mi odgovorili. Vse skupaj je manj turistično, bolj domače in tudi cene so prijaznejše denarnici. Gotovo se še vrnem, mene je Vipavska dolina z okolico navdušila!

Spremljate me lahko z všečkanjem FB Leaneen in na Instagramu.