Zagreb sem do zdaj obiskala že kar nekajkrat. Največkrat sem bila tam v mesecu decembru, ko je mesto res lepo okrašeno in se po mestnih ulicah ter trgih vije omamen vonj sveže pečenih fritul in kuhanega vina. Tokrat pa sem v Zagrebu imela nekaj opravkov, ki sem se jih odločila združiti s kulinaričnim potepanjem oziroma z iskanjem dobre hrane. Moram reči, da me je Zagreb kar navdušil in komaj čakam, da grem ponovno, saj je na mojem seznamu ostalo še kar nekaj lokalov, slaščičaren in gostiln, ki jih želim obiskati.
Pekarna Korica
Prvi plan je bil, da obiščem Bread Club Zagreb. Pet dni sem komaj čakala, da poskusim njihove slastne rogljičke in ko sva z mojim Maticem prišla do njih, so bili zaprti zaradi poletnega dopusta. Popolnoma razočarana sem začela iskati novo pekarno, kjer pečejo kruh z divjim kvasem (drožmi) in našla sem Korico. Še dobro! Vzela sva foccacio z mozzarello, baguetto z maslom in pršutom ter francoski rogljiček. Vse je bilo božanskega okusa in cena je bila res ugodna.
Tržnica Dolac
Po odličnem zajtrku sva odšla na sprehod v mesto. Kot ponavadi sva parkirala v garažni hiši Cvjetni, ki je v centru mesta (temu primerna je tudi cena) in se odpravila v predel imenovan Gornji Grad. Tam je najlepši razgled na mesto, polno luštnih lokalčkov in točk za fotografiranje.
Po 2-urnem raziskovanju mesta sva odšla še na tržnico Dolac, ki se nahaja v samem centru mesta, le par korakov stran od trga Bana Jelačića. Mize so se šibile pod težko slastnega sadja, zelenjave, domačih sirov … Cene? Določene stvari skoraj pol cenejše kot pri nas. Tako sva s tržnice odšla s polno vrečo dobrot, ki so že v naslednjih dneh pristale v mojih sladicah (klik za recepte).
Arena Centar
Na mojem prvotnem planu je bilo zapisanih pet slaščičarn, ki sem jih želela obiskati. Še pred odhodom sem število omejila na obisk dveh, ker pet tortic v enem dnevu res ne bi bila najboljša izbira. Na koncu je začelo deževati in nisem obiskala nobene. Sva pa zato odšla v ogromen shopping center imenovan Arena Centar in se tam ustavila v slaščičarni Torterie Macaron. Poskusila sva njihov domač sladole in tiramisu- oboje je bilo okusno. Za domov sem vzela še nekaj macaronov in to so bili definitivno najboljši do zdaj (pa sem jedla tudi že Ladurée macarone iz Pariza).
Pizzeria Basta
Vrhunec dneva je bil zagotovo obisk pizzerije Basta, kjer imajo moj najljubši tip pice- italijansko Napoletano. Že doma sem si naredila cel načrt, kaj želim poskusiti, saj imajo meni objavljen na spletu.
Ko sva prišla, me je najprej popolnoma očaral ambient in prijazno osebje, nato pa še hrana. Za predjed sva vzela neke vrste focaccio z lardom in bila je božanska! Tako mehko in dobro testo, da ga še danes sanjam.
Ko sva jo pojedla, sva bila v bistvu že precej sita, ampak sva kljub temu naročila še vsak svojo pico. V Zagrebu nisva ravno vsak dan, zato sva si malo več privoščila. Jaz sem izbrala tartufato, Matic pa pico s petimi siri. Obe sta bili zelo dobri. Boljši od vseh napolitanskih pic, ki jih ponuja Ljubljana. Še vedno pa ne tako dobri, kot v Da Michele in Sorbillo v Neaplju. Tistih dveh namreč nihče ne premaga.
Spremljate me lahko z všečkanjem FB Leaneen ali na Instagramu.
